Študentsko delo in delovna doba

Na podlagi zakona o spremembah in ureditvah zakona o uravnoteženju javnih financ so s 1. 2. 2015 začele vejati spremembe. Študentom se bo, na podlagi bruto zneska na napotnici, za študentsko delo obračunavala delovna doba. Evidenco vodi ZPIZ, prispevke pa študentski servis odvaja Finančni upravi RS, istočasno ob nakazilu zaslužka študentu. Delovna doba se torej ne obračuna na podlagi števila opravljenih ur, temveč na podlagi izplačanega bruto zneska.

Kako se vodi število dni delovne dobe za delo preko študentskega servisa?

V kolikor bo urna postavka, ki jo študent zasluži, višja, bo imel študent več delovne dobe. V posameznem mesecu ima lahko tudi več kot 30 dni, vendar pa je delovna doba an leto omejena največ na 12 mesecev. Delovna doba se obračuna tako, da se za vsakih 54 odstotkov bruto povprečne mesečne plače prizna en mesec delovne dobe. Primer: za 100 eur neto izplačila, se priznajo 4 delovni dnevi, za 1.000 eur pa en mesec in deset dni.

Indeks neformalnega učenja – Nefkis

Nefkis je orodje za beleženje neformalnega učenja, saj se v njem beleži vse, kar študentje počnejo poleg izobraževanja. Beleži vse kompetence, ki jih študentje pridobijo, od znanj in spretnosti do sposobnosti. Pridobijo jih na raznih delavnicah, seminarjih, tečajih, projektih, prostovoljnem delu, samostojnem učenju, glasbenih ali športnih aktivnostih, konferencah, delu preko študentskega servisa ipd. Vse to se torej beleži sistematično in na enem mestu. Deluje v okviru zavoda Nefkis.