Zagovor diplome

Zagovor diplome je največja nočna mora večine študentov. Težava seveda ni v sami vsebini, temveč tremi, ki na pri tem spremlja. Pri tem nas niti slučajno ne potolaži dejstvo, da imamo predstavitve v raznih oblikah skoraj vsak dan, torej smo si nabrali že veliko izkušenj. Od pogovorov s prijatelji, znanci, sodelavci, do seminarskih nalog, raznih razgovorov in drugih oblik komunikacije.

Za dober nastop moramo biti strokovno dobro pripravljeni, hkrati pa tudi samozavestni. Oboje izpilimo z dovolj vaje.

Trije nivoji komunikacije

Komuniciramo:

  • s telesom
  • z govorom in
  • z razumom.

S telesom si pomagamo pri komunikaciji in govorjenje spremenimo v pripovedovanje. Komunikacija je zato uspešnejša, če smo sproščeni.

Ton govora nam razkriva dinamiko in energičnost nastopa. Z njim komunikacijo čustveno opremimo. Za izboljšanje moči glasu imamo na razpolago številne vaje. Priporočljivo je, da katero od vaj naredimo en dan pred zagovorom diplome, npr. jasno izgovorjavo, ogretje glasilk, dihalno tehniko, artikulacijo. Zagotovo spodbudno vplivajo tudi pozitivne afirmacije.

Kako bo podana vsebina, je odvisno od razuma. Pri tem je pomembno, da vsebino podamo na način, da jo bo sogovornik dobro razumel, v primeru zagovora diplome bodo to člani komisije. Potrebno se je držati načela manj je več in se osredotočiti na bistvo.

Nasveti za uspešen zagovor diplome

 Na zagovoru diplome poskušajmo biti zanimivi, dinamični in razumljivi. Tako bomo uspešno predstavili naše izsledke komisiji ter brez problemov odgovarjali na vprašanja.

Nekaj nasvetov za uspešen zagovor diplome:

  • Na zagovor pridite pravočasno, raje prej kot kasneje.
  • Poskrbite za primeren prvi vtis.
  • Uredite izgled s primerno obleko in čevlji, urejenimi lasmi in negovanimi nohti. Ženske so lahko nežno naličene.
  • S poslušalci poskušajte vzpostaviti očesni stik že na začetku in ga poskušajte obdržati do konca.
  • Ne mahajte z rokami. Položite jih na govorniški pult, ali v njih držite pisalo. Občasno z roko pokažite na podatke v projekciji.
  • Držite se predlaganega časovnega okvirja.
  • Hitrost govora naj bo primerna, nikakor ne prehitra. Poskušajte vzbuditi radovednost in bodite primerno nasmejani.
  • Izpostavite najpomembnejše izsledke in se ne osredotočajte toliko na teorijo, saj boste s tem poslušalce bolj pritegnili k poslušanju.
  • Vsebina naj bo razčlenjena na uvod (10 %, vsebuje naj bistvo in interes), jedro (70 %, vsebuje naj vprašanja, zgodbe, slike) in zaključek (20 % vsebuje naj povzetek, preverjanje razumevanja, bistvene ugotovitve ter glavni poudarek).
  • Na projekciji naj bodo samo oporne točke, kot posamezne besede, grafi in fotografije. Na posamezni strani naj bo največ 5 vrstic. Nikakor ne berite iz projekcija, naj vam služi samo kot opora.
  • Besedilo naj bo lektorirano.

Na nastop se dobro pripravite. Če je le mogoče, govor zvadite tudi v prostoru, kjer bo zagovor potekal. Sprehodite se po prostoru in si predstavljajte, kako uspešno bo stekel celoten dogodek.

Ali s tremo kaj pridobimo?

Trema je mentalnega izvora, ki povzroči čustvena stanja, ta pa se kažejo na telesnem nivoju. Tako se nam lahko trese glas, imamo potne roke, hitro dihamo, srčni utrip se nam poviša, čutimo tesnobo v predelu prsi in težje razmišljamo. Poleg negativnih strani treme, so tudi pozitivne. Bolj smo pozorni, skoncentrirani in bolje pripravljeni.

Pomagate si lahko r različnimi tehnikami za zmanjševanje strahu in boljše obvladovanje situacije:

  • tehnika preusmeritve pozornosti (npr. od 100 odštevamo po 4),
  • sproščanje (vdih skozi nos in daljši izdih skozi usta),
  • vizualizacija (zamišljanje pozitivnih miselnih slik, npr. lepih dogodkov in veselja; predstavljajte si občutek zadovoljstva ob uspešnem zagovoru).

Vir: Absolvent bom, 2015

diplom_ka-109x109